Izide v letu 2024
Roman Slivov cvet v zlati vazi je dolgo pred knjižnim izidom leta 1600 med navdušenimi bralci krožil kot prepovedano čtivo. Že v prvem poglavju se pred bralcem odvijeta umor in krvno maščevanje. Pustolovščine Hsi Mena, pohotnega družbenega povzpetnika, ki ima 19 spolnih partnerjev (šestero žena, dvakrat toliko konkubin in služabnika, ki je eden njegovih najljubših ljubimcev), bogati očarljiva panorama davnega kitajskega sveta in razkošna zakladnica še danes aktualnih misli. V romanu prekipevajo dvoumna namigovanja in drzni opisi erotičnih prizorov (nazorno jih je v knjigi opisanih kar 72). Tragikomičnost, liričnost, dramatičnost, fantazijski odmiki in kruti realistični prizori so poleg izjemnega jezikovnega sloga in občutka za detajlne opise prizorov iz kitajske preteklosti razlogi, zakaj mora to knjigo nujno prebrati vsak Evropejec.
Avtorstvo romana do danes ni končno potrjeno, avtor se je podpisal s psevdonimom Lanling Xiaoxiao Sheng, kar v prevodu pomeni Posmehljivi učenjak iz Lanlinga.
»Največji kitajski roman o fizični plati ljubezni.«
− Pearl S. Buck
Obseg: 472 strani
ISBN: 978-961-284-894-1
Predvidena cena: 37 €
Prevajalka in avtorica spremne besede
Katja Kolšek je leta 2001 na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani diplomirala iz sinologije in leta 2007 doktorirala iz filozofije. Leta 2006 je pri založbi Litera skupaj s kolegom dr. Andrejem Stoparjem izdala svoj prevajalski prvenec, zbirko modernih kratkih zgodb Naj cveti sto cvetov: sodobna kitajska kratka proza. Prevedla je tudi avtorje, kot so Lu Xun, Yang Lian, Bei Dao in Shu Ting, ter filozofska dela Cai Yuanpeija.
Čarobna koža je eden od vrhuncev Balzacovega cikla Človeška komedija, ki združuje več kot 40 romanov, ki raziskujejo globine človeškega značaja. Mladi markiz Raphaël de Valentin je nesrečen, propadel in osamljen, na robu samomora. Svoje preživetje dolguje antikvarju, pri katerem po naključju najde talisman, začarano kožo, ki naj bi mu uresničila vsako željo, omogočila predajanje razkošnemu življenju in razvratu. Čeprav pride do bogastva in ljubezni, ki ju dotlej ni poznal, se vsakič, ko si nekaj zaželi, čudežna koža malce skrči, Raphaëlovo življenje pa malce skrajša.
Honoré de Balzac (1799–1850), začetnik francoskega realizma, pisatelj globokih študij človeških značajev in prodoren raziskovalec družbenih tokov. Nekaj časa je delal kot uradnik, se vpisal na pariško pravno fakulteto, iz upora proti očetu pa namesto pravnik postal pisatelj. Sprva je ob manku finančne podpore pisal trivialne romane. Med letoma 1830 in 1835 je izdal kar 40 romanov, ki so najprej izhajali kot podlistki v časopisih in mu že tako prinašali slavo in denar. Znan in cenjen je bil že za časa življenja, veliko je zahajal v pariške salone in živel razkošno.
Čarobna koža je bila zadnja knjiga, ki jo je prebral avstrijski psihoanalitik Sigmund Freud. Bil je že hudo bolan in le dan pred smrtjo se je s svojim zdravnikom pogovarjal o Balzacovem romanu.
Obseg: 344 strani
ISBN: 978-961-284-895-8
Predvidena cena: 29 €
Prevajalka
Avtor
spremne
besede
Špela Žakelj je diplomirala iz francistike in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po diplomi je bila mlada raziskovalka na Oddelku za romanske jezike filozofske fakultete, doktorirala je leta 2011. Prevaja leposlovna in teoretska dela, poezijo, stripe, poljudno literaturo in strokovne dokumente. Piše literarne in gledališke kritike, izdala pa je tudi tri avtorska dela za otroke.
Luka Novak je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti in odšel na podiplomski študij v Pariz, Köln in Tübingen. Bil je direktor in glavni urednik založbe Vale-Novak. Na Poslovni šoli Bled je končal študij MBA in se dvakrat izobraževal na poslovni univerzi v Stanfordu. Je strokovnjak za intelektualno lastnino, profesionalno se ukvarja z avtorskim pravom. Leta 2018 je prejel francosko odlikovanje vitez reda umetnosti in literature.
Raat je 57-leten srednješolski učitelj, ki ga za hrbtom učenci, njegovi veliki sovražniki, kličejo Unrat – Nesnaga. Njegovo monotono in dolgočasno življenje prekine pesem dijaka za umetnico Roso Fröhlich, ki jo profesor najde slučajno. Nit za umetnico, ki je očarala dijake, ga vodi v brezno, iz katerega se bo težko izvleči. Ko podleže čarom lepotice, mu je popolnoma vseeno, kaj si ljudje mislijo o njem. Odpustijo ga iz službe, po dveh letih zakona z Roso finančno propade in ga celo aretirajo. Ob izidu knjige je roman izzval škandal in zgražanje. Šele s Sternbergovim filmom Plavi angel (Der blaue Engel), v katerem je Marlene Dietrich odigrala svojo največjo vlogo, se je roman, po katerem je posnet film, zapisal v večnost. Heinrich Mann je zaslovel, zanimanje za prevode romana je poskočilo, slovenskega smo dobili že leta 1935, skoraj stoletje po izidu pa ga lahko beremo v izjemnem novem prevodu.
Heinrichov mlajši brat Thomas Mann je približno leto pred izidom Profesorja doživljal neverjetne uspehe s svojimi Buddenbrookovimi. Brata pisatelja sta tekmovala vse življenje, mlajši je bil daleč uspešnejši. Heinrich Mann (1871–1950) je bil upornik, nadut in bolj bridek, Thomas pa elegantnejši, ranljiv in bolj prilagodljiv. V eksilu v ZDA, kamor so Mannovi pobegnili pred nacisti, je ostal starejši brez prihodkov, tako da ga je preživljal mlajši. Heinrich je pri osemnajstih zapustil gimnazijo in dom v Lübecku ter v Dresdnu pričel uk za knjigarja in neplačano delal pri založbi S. Fischer. Leto zatem je že objavljal, bolezen pljuč ga je privedla nazaj v okrilje družine in do izida Profesorja Unrata ni bilo več daleč.
»Mojstrovina.«
− The New York Times
Obseg: 344 strani
ISBN: 978-961-284-897-2
Predvidena cena: 29 €
Prevajalec
Avtorica spremne besede
Brane Čop je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine in germanistike, po diplomi pa je zašel v knjižničarstvo, vodil je ljubljansko KOŽ ter skoraj dvajset let Nemško knjižnico pri CTK, ukvarjal se je tudi s sodnim in strokovnim prevajanjem ter naposled s prevajanjem literature iz nemškega jezika. Prevajal je avtorje, kot so Böttcher, Erb, Handke, Heinichen, Herrndorf, Rebecca Horn, Krüger, Lebert, Morgenstern, Sartorius, Trojanow, Wieser.
Irena Samide je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne književnosti in germanistike. Sprva je bila svobodna prevajalka in novinarka, nato je vpisala podiplomski študij na Filozofski fakulteti in študijsko bivala v Berlinu, na Dunaju in v Münchnu. Doktorirala je iz literarnih ved in je izredna profesorica za novejšo nemško književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Lovčevi zapiski so zbirka kratkih zgodb, ki so najprej izhajale v reviji Sovremenik. Turgenjev, ki je bil po svojih prepričanjih zahodnjak, zagovornik evropeizacije in modernizacije Rusije, se razgalja kot pronicljiv analitik plemiške miselnosti zastarelega ruskega političnega sistema. Kmet in tlačan postane junak zgodbe, vendar ostaja žrtev gosposke muhavosti in lastne omejenosti. Satira, metaforičen jezik z mnogimi dialektizmi, arhaizmi in jezikovnimi novotvorbami so le nekatere odlike te knjige.
Sergéjevič Turgénjev (1818–1883), vrhunski mojster jezika in stila. Ruski pisatelj in dramatik plemiškega rodu je zaslovel predvsem z romani Rudin, Očetje in sinovi ter Dim. Kot liberalec se je navduševal nad Zahodno Evropo, kjer je dolgo tudi živel, se družil z mnogimi znanimi francoskimi, nemškimi in angleškimi literati ter nasploh aktivno sodeloval v tamkajšnjem kulturnem življenju. Razglašal se je za ateista, zagovarjal modernizacijo Rusije. Oblasti so Turgenjeva zaprle, vendar je kmalu le dosegel, da je lahko potoval po Evropi. Svoja zadnja leta je preživel v Parizu, v književnem krogu s Flaubertom, bratoma Goncourt in Zolajem.
»To besedilo je priča bežni lepoti obstajanja.«
− The Guardian
Obseg: 416 strani
ISBN: 978-961-284-896-5
Predvidena cena: 39 €
Prevajalka
Avtor
spremne
besede
Urša Zabukovec je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne književnosti in ruskega jezika, na Univerzi v Krakovu pa doktorirala iz ruske filologije. Prevaja leposlovje, literarno teorijo in filozofijo iz ruščine, španščine in poljščine. Piše znanstvene članke, spremne besede, eseje in kritike, je redna kolumnistka časnika Delo. Leta 2014 je izdala znanstveno monografijo Neverbalni Dostojevski, leta 2017 pa esejistično zbirko Vseživo. Istega leta je prejela Sovretovo nagrado. Leta 2021 je bila za knjigo kolumen Levo oko, desno oko nominirana za Rožančevo nagrado.
Blaž Podlesnik je docent za rusko književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Ukvarja se z rusko modernistično poezijo in s klasično rusko prozo in srednjeveško pismenostjo. Je avtor monografije Pregled ruske kulturne zgodovine (2018) in urednik zbirke slovenskih prevodov ruskih srednjeveških besedil.
Otrok se bo kasneje spominjal lakote in strahu; boji se teme, da se ne bi udaril in padel, boji se ulice, svojih bratov, šibe svoje mame in palice svojega očeta. Verjetno ta strah izvira iz groze, v katero sta bila pahnjena starša pred njegovim rojstvom. Na ozadju pretresov v Evropi tistega časa, napetosti, ki vladajo v družbi, in nestrpnosti do drugačnih Strindberg dejansko opisuje svojih 37 let od otroštva do časa, ko opusti univerzitetni študij v Uppsali in se vrne v Stockholm, da bi postal pisatelj, ter z letom 1879 doživi pisateljski preboj z romanom Rdeča soba, ki velja za prvi moderni švedski roman, pa celo do trenutka, ko začne pisati avtobiografski roman Sin služkinje.
August Strindberg (1849–1912), najznamenitejši švedski dramatik, ki je vplival na svetovno literaturo in gledališče. Študija medicine ni končal, neuspešno se je preizkušal kot igralec, potem pa obsesivno pisal tako prozo kot poezijo in dramatiko, se zanimal za kemijo, religijo, okultizem, telegrafijo, teozofijo, slikarstvo in fotografijo. Kljub pogostim obdobjem izčrpanosti in depresije je ta polihistor za seboj zapustil več kot 60 gledaliških iger, se trikrat poročil in ločil, preživel bankrot, številne paranoje in vizije, sodni proces zaradi blasfemije v svojih kratkih zgodbah, umrl pa zaradi raka na želodcu.
»Če je Henrik Ibsen oče moderne drame, je August Strindberg prvi revolucionar umetniške oblike.«
− Bobby Kennedy
Obseg: 672 strani
ISBN: 978-961-284-899-6
Predvidena cena: 34 €
Prevajalka
Avtorica
spremne
besede
Mita Gustinčič Pahor je lektorica za švedski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po študiju angleškega jezika s književnostjo je študirala švedščino na Univerzi v Uppsali. Njeni najpomembnejši prevodi so prevodi pesmi nobelovca Tomasa Tranströmerja, Jenny Tunedal, Pära Hanssona, Ide Linde, Pernille Berglund, Gunnarja Hardinga, Marie Silkeberg, Ann Jäderlund in Hanne Nordenhök in proznih del Pera Olova Enquista, Helene Henschen ter Matsa Kolmisoppija.
Nada Marija Grošelj je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz angleškega in latinskega jezika in doktorirala iz jezikoslovja. Prevaja iz angleščine, latinščine in švedščine, tudi iz nemščine in stare grščine, ter iz slovenščine v angleščino. Piše znanstvene in strokovne članke, na fakulteti poučuje angleščino, organizira Grošljev simpozij in sodeluje pri Festivalu Pranger. Leta 2007 je prejela priznanje za mladega prevajalca, leta 2011 Sovretovo nagrado, leta 2018 pa se je z novim prevodom Pike Nogavičke uvrstila na Častno listo IBBY.
