Gulliverjeva potovanja Jonathana Swifta, klasično delo angloirske literature, vznemirjajo že skoraj tristo let. Ranocelnik Lemuel Gulliver se po brodolomu zbudi na otoku Lilliput, ki ga naseljujejo bitja nizke rasti, ki jim Gulliver na koncu komaj uide. Po dveh mesecih bivanja v Angliji zopet odpotuje, tokrat v kraje surovih in neizobraženih velikanov Brobdingnaga, ki jim pobegne šele, ko njegovo kletko v lêtu pobere orel in jo odvrže v morje. Nadaljuje s potovanji na otok Laputa, naseljen s teoretiki in akademiki, ki ga ne odvrnejo od nadaljnjih odkrivanj sveta, na koncu pa svoje bogate dogodivščine vendarle zaključi z ugotovitvijo, da je vse, kar je videl, le del Anglije. Divja Swiftova satira postavlja človeštvo v dvorano izkrivljenih zrcal, ki ga prikazujejo kot zmanjšano ali povečano zverinsko vrsto. Čeprav je roman pisan v preprostem stilu, je imel izjemen vpliv na svetovno literaturo in ohranja svojo aktualnost še danes, kar je razvidno tudi iz številnih gledaliških in filmskih uprizoritev v tujini in pri nas.
Jonathan Swift (1667–1745), nepreseženi mojster satire, je živel v obdobju krize evropske zavesti. Bil je deležen najboljše izobrazbe vladajočega razreda, nato pa delal kot tajnik vplivnega diplomata sira Williama Templa, ki je imel bogato knjižnico potopisov, modernega zgodovinopisja, antičnih in modernih del. Swift je iz te knjižnice črpal navdih za monumentalna Gulliverjeva potovanja. Čeprav je tudi pesnil, večinoma pindarske ode, je pesništvo kmalu opustil. Že za časa življenja so mu pripisovali blaznost, dejansko pa je ves čas bolehal za Ménièrovim sindromom. Umrl je leta 1745, epitaf v latinščini pa si je napisal kar sam.
Strani: cca 364
ISBN: 978-961-284-877-4
Cena: 34,00 €
»Gulliverjeva potovanja, Swiftov satirični roman iz leta 1726, je ena najbolj emblematičnih knjig evropske kulture. Nov prevod te knjige je absolutno nujno potreben, tako kot je nujno potrebna vselej nova refleksija o sprevrnjenem svetu, od časov vzpona razsvetljenstva do današnjih dni – kot neizčrpno ogledalo moderne in njenih družbenih predpostavk.«
− Mladen Dolar
Prevajalec
Avtor
spremne
besede
Andrej E. Skubic je pisatelj, dramatik, scenarist, prevajalec in jezikoslovec. Napisal je sedem romanov (med njimi so s kresnikom nagrajeni Grenki med, Koliko si moja? in Samo pridi domov), zbirko kratke proze Norišnica, sociolingvistično monografijo Obrazi jezika, tri drame (Neskončni šteti dnevi, Pavla nad prepadom, Hura Nosferatu) in serijo knjig za otroke z naslovom Trio Golaznikus. Njegova knjige so prevedene v vrsto tujih jezikov, za pisateljsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada. Prevaja predvsem iz irske, škotske in afriške književnosti. Leta 2007 je prejel Sovretovo nagrado.
Mladen Dolar je redni profesor in znanstveni svetnik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskuje nemško klasično filozofijo, psihoanalizo, sodobno francosko filozofijo in teorijo umetnosti. Predaval je na številnih univerzah v ZDA in Evropi, je avtor preko sto petdeset znanstvenih člankov, v slovenščini je samostojno izdal dvanajst monografij. Je soustanovitelj »ljubljanske lacanovske šole«.
Noveli »Dvoboj« in »Pripoved neznanega človeka« sta variaciji Čehova na temo Ane Karenine in Gospe Bovary; izobražena ženska 19. stoletja zapusti moža, da bi bila z ljubimcem, od katerega pa kmalu postane popolnoma odvisna. Njen položaj je še dodatno otežen s tem, da jo družba zavrača kot nemoralno. Čehov témo v vsaki od pripovedi razvija na izviren način − v »Dvoboju«, kjer sta zaljubljenca prikazana kot moralno dokaj vprašljiva človeka, se tako vse razreši z njunim moralnim in duhovnim prerodom. »Pripoved neznanega človeka« je opis podobne situacije skozi oči služabnika, zaljubljenega v junakinjo Zanaido. Ta služabnik je za nameček terorist, ki se zaposli pri svojem gospodarju, da bi ubil njegovega očeta, državnega veljaka iz Peterburga. Pripoved »Tri leta« prinaša skice iz družinskega življenja in govori o tem, kako par, ki se ne poroči iz ljubezni, v svojih odnosih preide več faz, od začetne odtujenosti do ljubezni in navajenosti. Novele so nastale v psihološko dovršenem slogu zrelega Čehova, ki veličastno slika večplastnost bistva človeške narave.
Anton Pavlovič Čehov (1860–1904), eden največjih ruskih pisateljev vseh časov, nedvomno pa je v svetovnem vrhu piscev kratke zgodbe, za katero imajo Rusi celo posebno ime – čehovska pripoved. Čehov se je proslavil tudi z dramami in spada med največkrat uprizarjane dramatike 20. stoletja. Čeprav so ga opisovali kot pisatelja, pri katerem se prepletajo dvoumje, liričnost, skrivnostnost, simboličnost, bizarnost in večplastnost osebnosti, je njegova izjemna moč ravno v zajemanju širokega spektra človeških občutij in duha.
»Čehov je želel biti le priča. Iz njegovih del ne izhaja nobena filozofija, ni sistema. […] Morda pa so njegove zgodbe in igre ostale sveže zato, ker ni obravnaval rešitve velikih težav Rusije.«
− Marcel Reich Ranitzki
Strani: cca 400
ISBN: 978-961-284-876-7
Cena: 34,00 €
Prevajalec
Avtor
spremne
besede
Borut Kraševec je študiral primerjalno književnost in ruščino. Prevaja od leta 1999. Uveljavil se je z vrsto zahtevnih prevodov vrhunskih ruskih humanističnih teoretikov in literatov (Uspenski, Lotman, Bahtin, Meletinski, Šestov, Florenski, Bulgakov, Gogolj, Arbuzov, Prilepin, Ortošenko, Gorin, Čehov, Dostojevski). Leta 2004 je prejel nagrado za najboljšega mladega prevajalca in leta 2014 Sovretovo nagrado.
Miha Javornik je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in ruščine in doktoriral s tezo Mitologizacija v ruskem pripovedništvu dvajsetega stoletja. Leta 1994 je bil izvoljen v naziv docenta za novejšo rusko literaturo in od tedaj je visokošolski učitelj na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. V svojih predavanjih se ukvarja z literarno zgodovino, predvsem se posveča vprašanjem o oblikovanju novodobne ruske literature in literaturi ter kulturi 20. stoletja.
Jerôme Palissier, občutljiv deček, odrašča v Parizu, poletja pa preživlja v hiši svojega strica na podeželju v Normandiji, kjer živi tudi njegova sestrična Alissa. Močno se zaljubita, odnos pa prevzame teža njunega čustvovanja. V odzivu na materino nezvestobo in pod religioznim vplivom Alissa postopoma postane prepričana, da Jerômova ljubezen do nje ogroža njegovo dušo. Da bi ga odrešila čustev, se odloči zatreti vso svojo lepoto – tako umsko kot telesno. Nemogoči odnos zaljubljencev in težavnost odraščanja ter estetizem, prignan do skrajnosti, v romanu najprej upoveduje Jerôme, proti koncu pa se zdi, da večino dogodkov podrobno opisuje Alissa, tako da se perspektivi združita oziroma ves čas prehajata druga v drugo. Romanu pripisujejo avtobiografskost, saj je bil Gide izjemen opazovalec svoje duševnosti.
André Gide (1869–1951), eden najbolj cenjenih pisateljev in kritikov svoje dobe, pisatelj skoraj otipljive simbolike, sodobnik Ivana Cankarja, pri čemer je za Gida značilna še močnejša povezava med umetniškim izrazom in osebnim življenjem. Odraščal je v protestantski družini in bil deležen stroge puritanske vzgoje, posledično pa je dobro poznal Sveto pismo, kar se odraža tudi v njegovih delih. Obiskoval je Mallarméjev literarni krožek »torkovcev«, kjer se je srečeval s tedanjimi velikani – Valéryjem, Rilkejem, Claudelom. Svojevrsten osebni prelom je doživel leta 1893, ko je potoval v severno Afriko, kjer je srečal Oscarja Wilda in odkril svojo homoseksualnost. Bil je tudi urednik pri ugledni založbi Gallimard, iz njegove uredniške kariere je znano, da je zavrnil Proustov rokopis Iskanje izgubljenega časa.
»Po čistosti linij in svoji dramatični napetosti spada med najlepše in najpretresljivejše, kar je Gide kdaj ustvaril. A tudi v francoski in svetovni literaturi sploh ni dela, kjer bi bil čist, netelesen, skoraj nerazumljiv odnos, kakršen je med Jerômom in Alisso, podan tako resnično in prepričljivo, a obenem v vsej svoji tragičnosti, kakor je v tej knjigi.«
− Božo Vodušek
Strani: cca 172
ISBN: 978-961-284-875-0
Cena: 29,00 €
Prevajalec
Avtor
spremne
besede
Božo Vodušek je končal študij romanistike na ljubljanski filozofski fakulteti in študij prava. Sprva je delal kot odvetniški pripravnik in bil obenem svobodni pisatelj. Leta 1943 se je pridružil partizanom, po vojni pa prijavil disertacijo na slavistiki. Postal je znanstveni sodelavec v SAZU, sprva vodil pripravljalno delo za Slovar slovenskega knjižnega jezika, pozneje pa postal načelnik leksikološke sekcije in znanstveni svetnik. Pisal je poezijo in eseje, leta 1967 je za svoje pesmi dobil Prešernovo nagrado. Prevajal je poezijo pa tudi nekaj proznih del, predvsem iz francoščine.
Tone Smolej je diplomiral iz primerjalne književnosti in francoskega jezika. Kot Herderjev štipendist je eno šolsko leto preživel na Dunaju, nato pa postal asistent na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 2014 je redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ukvarja se s francosko-slovenskimi literarnimi stiki, imagologijo in zgodovino primerjalne književnosti.
Zadnji Mannov roman pripoveduje o nenavadni karieri nadarjenega prevaranta Felixa Krulla, ki noče upoštevati moralnih predpisov družbe, pomanjkanje skromnosti pa mu skupaj z nadarjenostjo za pretvarjanje ter mogočnimi duševnimi in fizičnimi obdaritvami omogoča, da z osupljivim uspehom razvija umetnost podrejanja in prevare ter se hitro dvigne iz revščine do bogastva. Po senčnih poteh, ki jih ubira njegova narava, se bralec s Krullom potika po različnih krajih (soteska Rena, Pariz, Lizbona), kjer srečuje nenavadne, bizarne like, ki pripadajo najnižjim pa tudi najvišjim plastem evropske družbe. Kameleonski Krull v pretvarjanju postane tako spreten, da se žrtve njegove družbe skoraj štejejo za privilegirane. Mann popisuje življenje, a ne le pustolovsko, kot golo sosledje dogodkov, temveč tudi razvojno in z veliko mero komičnosti.
Thomas Mann (1875–1955), velikan nemške književnosti, družbeni kritik, filantrop, esejist in dobitnik Nobelove nagrade za literaturo. Študiju ekonomije, umetnostne zgodovine in književnosti je sledila kariera izjemno uspešnega pisatelja, ki je podpisal romane Buddenbrookovi, Čarobna gora, Lotte v Weimarju: roman o Goetheju in Charlotte, Smrt v Benetkah. Redkokateri pisatelj je 20. stoletju dal tako izjemen oris dekadentnega meščanstva, umetniške razklanosti, razdvojenosti med telesnostjo in duhom kot Mann. Ko so po Hitlerjevim prihodu na oblast nacisti javno sežigali tudi njegove knjige, se je umaknil v Švico. Leta 1938 se je odselil v Ameriko, nato pa se dve leti pred smrtjo vrnil v Švico.
»Najosupljivejše Mannovo delo in tudi eno najbolj dovršenih. S Felixom Krullom je dal Mann svetu darilo, ki mu ga je nemška literatura skoraj pregovorno odvzela: mojstrski komični roman.«
− Edwin Muir
Strani: cca 568
ISBN: 978-961-284-878-1
Cena: 39,00 €
Prevajalka
Avtorica
spremne
besede
Mojca Kranjc je dramaturginja v SNG Drama Ljubljana in prevajalka leposlovnih, esejističnih in teoretskih besedil v slovenščino iz nemščine, pa tudi iz srbohrvaščine in angleščine. Za dosežke v slovenski dramaturgiji je leta 2009 prejela Grün-Filipičevo, za prevajalsko delo pa leta 2015 Sovretovo nagrado.
Amalija Maček je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala germanistiko in hispanistiko, magistrirala in doktorirala je iz sodobne nemške književnosti. Je akreditirana tolmačka za institucije EU ter koordinira magistrski študij tolmačenja na Oddelku za prevajalstvo. Za svoje prevode je prejela premijo avstrijske vlade ter več štipendij za bivanje v tujini. Prevajala je številne avtorje, med drugim Miguela de Unamuna, Maxa Webra, Ludwiga Wittgensteina in nobelovca Petra Handkeja.
Cesar Portugalije je roman o očetovski ljubezni na švedskem podeželju v drugi polovici 19. stoletja. Življenje revnega kmeta Jana dobi smisel šele z rojstvom hčerke Klare Fine Gulleborg. Med očetom in hčerjo se splete posebna vez, Klarina otroška leta so brezskrbna in harmonična. Ko Klara odraste, se napoti v Stockholm, da bi si poiskala delo in tako družini pomagala odplačati dolg. Čez čas domov res pošlje denar, sama pa se ne vrne in po vasi zakrožijo govorice, da je prostitutka. V žalosti in pričakovanju njene vrnitve se oče zateče v namišljen svet, v katerem je Klara cesarica, on pa cesar dežele Portugalije. Po dolgih petnajstih letih se Klara vrne domov in se sooči z očetovo blaznostjo. Z materjo se vkrcata na parnik, ki pelje na jug Švedske, kjer bi začeli novo življenje, na pomol pa priteče oče, ki za njima skoči v vodo in utone. Njegovo truplo iščejo nekaj tednov, medtem pa zaradi občutka krivde umre tudi mati. Klara ju pokoplje ob spoznanju o očetovi brezmejni in brezpogojni ljubezni.
Selma Lagerlöf (1858–1940), največja pisateljica švedske književnosti, mojstrica lirične, preproste proze s pridihom pravljičnega. Navdih za svoje zgodbe je črpala iz pravljic in pripovedk, ki jih je kot deklica poslušala na värmlandskem podeželju. Debitirala je leta 1891 z romanom Gösta Berling. Leta 1909 je kot prva pisateljica dobila Nobelovo nagrado za književnost, leta 1914 pa je bila kot prva ženska izvoljena za članico Švedske akademije. Njena knjiga Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona, ki je zaslovela po vsem svetu, je nastala po naročilu, kot učbenik za geografijo. Selma Lagerlöf se je tudi politično udejstvovala in se borila za žensko volilno pravico.
Na Veneri so večji kraterji poimenovani po znanih
ženskah – eden od njih se imenuje Lagerlöf.
Strani: cca 232
ISBN: 978-961-284-879-8
Cena: 29,00 €
Prevajalka
in avtorica spremne
besede
Mita Gustinčič Pahor je lektorica za švedski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po študiju angleškega jezika s književnostjo in obiskovanju lektorata za švedski jezik je študij švedščine nadaljevala na Univerzi v Uppsali. Njeni najpomembnejši prevodi so prevodi pesmi nobelovca Tomasa Tranströmerja, Jenny Tunedal, Pära Hanssona, Ide Linde, Pernille Berglund, Gunnarja Hardinga, Marie Silkeberg, Ann Jäderlund in Hanne Nordenhök ter proznih del – romanov Knjiga o Blanche in Marie Pera Olova Enquista in V senci zločina Helene Henschen ter kratke zgodbe »Spet sem jaz« Matsa Kolmisoppija.
Leta 2018 je prevedla odmevni risoroman Prepovedani sad Liv Strömquist. Prevedla je tudi drami Seciranje sneženja Sare Stridsberg in Kličem svoje brate Jonasa Hassena Khemirija, nekaj knjig za otroke ter nekaj kriminalk. Souredila je antologijo sodobne švedske poezije Tvoj glas je moj.
